KULTUROCID SREDI LJUBLJANE 2016

Ob 18. aprilu, mednarodnem dnevu kulturnih spomenikov in spomeniških območij (http://www.icomos.org/en/what-we-do/focus/18-april-international-day-for-monuments-and-sites), ki je bil letos posvečen dediščini športa, opozarjamo na nedopusten KULTUROCID, ki se dogaja sredi prestolnice države EU:

PROPADANJE PLEČNIKOVEGA STADIONA !

Po mnenju mednarodnih in domačih strokovnjakov imamo v Sloveniji enega najpomembnejših in najbolj izvirnih arhitekturnih športnih objektov 20. stoletja na svetu: Plečnikov stadion, ki je povsem unikaten stadion in nepogrešljiv del inventarja Plečnikove Ljubljane kot Novodobnih Aten. Zaradi vseh prepoznanih vrednot je bil Plečnikov stadion leta 2009 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Zaradi svojega pomena v opusu Jožeta Plečnika ter svoje kulturnoumetniške vrednosti bi se stadion po zagotovilih strokovnjakov zagotovo uvrstil na predlog za nominacijo za seznam UNESCO, če bi bil v boljšem stanju in če bi bila njegova prihodnost znana.

Kljub svojemu nespornemu pomenu za svetovno in slovensko kulturno dediščino pa Plečnikov stadion že od leta 2007 propada, ujet v dve uničujoči alternativi: propadanje zaradi nevzdrževanja ali pa dokončno uničenje in prezidava v projektu Bežigrajski športni park.

Glede na dosedanje dogajanje v zvezi s stadionom je že dolgo časa povsem jasno, da spomenika ni možno rešiti niti v okviru obstoječega projekta niti v obstoječi lastniški strukturi (oboje Bežigrajski športni park, BŠP). To dokazujejo odnos lastnikov do stadiona in njhove izjave v zvezi z vrednotenjem stadiona.

Zato se kot edina sprejemljiva rešitev kaže RAZLASTITEV LASTNIKOV Z ZAMENJAVO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, ki ga ima Republika Slovenija dovolj. Za takšno rešitev NISO POTREBNA dodatna finančna sredstva.

Lastniki BŠP lahko svoje gradbene projekte uresničujejo tudi na nepremičninah, na katerih ne povzročajo takšne katastrofalne kulturnozgodovinske škode. Če je bilo pred leti še delno možno pojasnjevati uničenje Plečnikovega stadiona z razlogom, da Ljubljana nujno potrebuje sodoben nogometni stadion, pa tega razloga danes ob zgrajenem in večinoma neizkoriščenem stadionu v Stožicah ni več. Vsakomur je jasno, da še enega nogometnega stadiona v Ljubljani res ne potrebujemo, kaj šele, da bi zato žrtvovali enega najpomembnejših spomeniških objektov, kar jih imamo Slovenci.

Uničenje stadiona ob današnjem razumevanju pomena Plečnika preprosto NI VEČ SPREJEMLJIVA MOŽNOST!

Kulturno ozaveščeni ljudje se dnevno zgražamo nad zavrženimi dejanji uničevanja svetovne kulturne dediščine v arabskih državah. Takšno sprevrženo ravnanje do kulturne dediščine najvišje kategorije v svetovnem merilu (in to še naše lastne, slovenske) se v primeru Plečnikovega stadiona dogaja prav pred našimi očmi, v prestolnici države, članice Evropske unije. Nezaslišano je, da to poteka ob podpori Zavoda za kulturno dediščno Slovenije (ZVKDS), katerega zaposleni so plačani ravno za to, da našo kulturno dediščino VARUJEJO IN OHRANJAJO.

Verjetno si nihče ne more predstavljati, da bi v Evropskih državah sploh pomislili na to, da bi npr. prezidali in uničili arhitekturo Wagnerja, Courbusiera, Gaudija, Hundertwasserja itd., ki se tako kot Jože Plečnik, uvrščajo med najpomembnejše svetovne arhitekte 20. stoletja, njihove mojstrovine pa si prihajajo ogledovat množice z vsega sveta.

Ali smo Slovenci manj vredni od drugih narodov?

Vsi skupaj ne smemo dopustiti, da se pred našimi očmi uniči edinstven spomenik evropskega in svetovnega pomena, zgolj zaradi zasebnih interesov posameznikov in ravnanja nekaj uslužbencev ZVKDS.

Zato tudi s tem sporočilom ob mednarodnem dnevu kulturnih spomenikov in spomeniških območij pozivamo vse, ki se zavedajo pomena narodnega bogastva, da se nam pridružijo in pomagajo preprečiti propad Plečnikovega stadiona. Stadion moramo ohraniti v izvirni obliki, ga vrniti v uporabo in mu omogočiti, da ponovno postane del življenja prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane ter pomembna priča naše kulturno-umetniške in arhitekturne zgodovine.

Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki