5 razlogov, zakaj stanovalci nasprotujemo gradnji Bežigrajskega športnega parka:
- Projekt BŠP je po našem prepričanju okoljsko NESPREJEMLJIV.
- V postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (OVS) je bilo ugotovljeno, da bodo ravni hrupa, KLJUB OMILITVENIM UKREPOM (protihrupna ograja) med gradnjo redno presegale MEJNE VREDNOSTI, na nekaterih točkah pa celo presegale KRITIČNE VREDNOSTI. To je po zakonu PREPOVEDANO, saj izpostavljanje takšnim vrednostim hrupa škodljivo vpliva na zdravje in počutje stanovalcev. Pri tem bi radi poudarili posebej škodljiv vpliv hrupa na otroke, ki so v okolici stadiona zaradi neposredne bližine OŠ, otroškega igrišča, vrtca ter športnih objektov vsak dan prisotni v velikem številu (tudi več kot 1000). Škodljivo je tudi onesnaževanje s prašnimi delci PM 10, nepojasnjena pa ostaja tudi nevarnost onesnaženja podtalnice. Poseben problem so VIBRACIJE, katerih morebitne škodljive posledice pri gradnji BŠP (gradili naj bi namreč kar 5 nadstropij v globino neposredno pri temeljih stanovanjskih stavb) so bile doslej neustrezno obravnavane, čeprav je območje Fondovih blokov zaščiteno kot profana stavbna dediščina. Projekt bi v širšem območju dodatno pritegoval promet, ki prinaša onesnaževanje, zastoje, gnečo in druge nevšečnosti.
- Projekt BŠP je nesprejemljiv tudi z vidika uničenja naše narodne kulturne dediščine.
- Čeprav se projekt v javnosti upravičuje z obnovo Plečnikove zapuščine, gre v resnici za kompletno prezidavo in degradacijo Plečnikove dediščine. Projekt vpliva na celotno podobo spomenika, spreminja vedute na spomenik in s spomenika na okolico ter na vplivno območje ter rabo spomenika. Vse to je v direktnem nasprotju z določbami Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. V resnici bi ostal nespremenjen le del Plečnikovega stadiona, drugo bo prezidano v športno -trgovsko-zabaviščni kompleks, v njegovi neposredni bližini pa bi sezidali 77 m visoko stolpnico in 3 poslovne stolpiče. Prebivalci Slovenije se zavedamo, kako pomembna so Plečnikova dela ne le za Slovenijo, temveč za kulturno dediščino vsega sveta. Nepojmljivo je, da na eni strani potekajo prizadevanja, da bi Plečnikovo arhitekturo vnesli na seznam Unescovih zaščitenih spomenikov, po drugi strani pa se s Plečnikovim stadionom ravna popolnoma brez spoštovanja, kulture in predvsem brez misli na prihodnost države ter zanamce. Kdo in čemu si sploh upa predlagati prezidavo in spremembo tako pomembnega državnega spomenika?
- Za nas je nesprejemljivo, da je gradnja načrtovana na zemljišču, ki je že od nastanka naselja njegov integralni del,
predstavlja zelene površine ter je po našem prepričanju naša last. Trenutno v zvezi s to zelenico poteka postopek pred sodiščem.
- Odločno nasprotujemo temu, da se ta projekt začne z nejasno finančno sliko.
- Primer Stožic jasno kaže, kako se končajo projekti, pri katerih financiranje ni jasno dorečeno. Kaj če investitorju BŠP (kot se v Sloveniji pogosto dogaja) med izvajanjem del zmanjka denarja? Kaj če bo izvedel samo prvi del, do konca uničil Plečnikovo dediščino, naredil veliko gradbeno luknjo, poškodoval naše stavbe, potem pa bo ne bo več denarja, njegovo podjetje pa bo propadlo? Kdo bi nam potem vrnil odškodnino in kdo bi nazaj postavil Plečnikov stadion?
- Negativno razmerje med socialnimi koristmi in socialno škodo
- Celoten projekt BŠP že od vsega začetka zaznamuje po naši oceni negativno razmerje med socialnimi koristmi in socialno škodo. Kakovosten je tisti projekt, ki daje največjo socialno korist ob najmanjših socialnih stroških. Za projekt BŠP tega nikakor ne bi mogli trditi. Poleg degradacije kulturno- zgodovinskega spomenika, uničenja aktivne mestne soseske in dramatičnega znižanja bivalne kakovosti življenja prebivalcev ter njihovega zdravja, zmanjšanja vrednosti premoženja, posledično zmanjšanja šolskih in ostalih kapacitet, ki so zdaj namenjene otrokom (ali pa tudi zaprtja- kdo pa bo hotel otroke voziti v takšno okolje?), bi bile t.i. koristi za družbo po našem mnenju MINIMALNE. BŠP ponuja nove poslovne prostore, ki jih je, praznih, tudi nikoli vseljenih, v Ljubljani na voljo v kvadratnih kilometrih. Ponuja trgovske površine, ki jih imamo v Sloveniji že zdaj največ na prebivalca in ob katerih že obstoječi trgovci težko preživijo. Ponuja nove gostinske lokale, ki v bližino šol ne sodijo. Ogromen, nedokončan štadion v LJ že imamo, prav tako tudi dolgove v zvezi z njim ter skoraj vedno prazne kapacitete. Še Stožiškega stadiona ne moremo zapolniti, kako bomo zapolnili dodatnega novega? Predimenzionirano tlačenje motociklističnih vsebin, konjskih tekmovanj, strelišča, kartinga ipd. (vse to je v raznih medijskih objavah obljubljal investitor) res ne sodi v stanovanjsko naselje skoraj v centru mesta.
Stanovalci NIKOLI NISMO NASPROTOVALI IN ŠE VEDNO NE NASPROTUJEMO obnovi Plečnikovega stadiona. Vendar pa v skladu z osnovnimi civilizacijskimi normami in pravno državo zahtevamo, da se prenova izvede v SKLADU Z ZAKONI, tako da bo ohranjena izvirna Plečnikova dediščina, prav tako pa tudi naše ZDRAVJE IN ZDRAVO bivalno okolje.
Stanovalci Fondovih blokov, september 2012, april 2013